Odkar imamo hitro cesto do obale, kar švignemo čez Slovensko Istro, čeprav je to ena naših najlepših pokrajin. Nad mirom in tišino, ki sta doma v teh krajih, so poleg domačinov navdušeni tudi izletniki, posebej tisti, ki spomladi tu radi nabirajo slastne divje šparglje. Odpravite se z nami na izlet v košček primorskega zaledja, ki vas bo poleg naravnih navdušilo tudi s kulturnimi znamenitostmi. Obujte udobne pohodne čevlje in ne pozabite košarice.
V vasi Črni kal, ki leži pod istoimenskim viaduktom, parkirajte pri cerkvi z znamenitim poševnim zvonikom in poiščite Črnokalsko utrdbo, ostanek srednjeveškega počivališča trgovcev in popotnikov ter branika pred napadi uskokov. Do razgledne ploščadi pri ostanku njenega zidu boste prišli čez kratek mostiček, nato pa se bo pred vami v vsej svoji veličini odprl pogled na dolino reke Rižane, gričevnato istrsko pokrajino in slok viadukt, ki se uvršča med ene najmogočnejših dosežkov slovenskega inženirstva. Bodite previdni, zavarovano pot obdajajo strme skale, ki pa so zelo priljubljene pri ljubiteljih plezanja.
Enako velja za znameniti Kraški rob oziroma naravno geološko mejo, kjer je kraška planota trčila ob istrsko pokrajino in ustvarila oster naravni skalnat rob. Nanj se lahko povzpnete izpred cerkvice svetega Kvirika nad vasjo Sočerga. Lahka označena pot, primerna tudi za otroke, vodi do Orlovega gnezda, velikega naravnega okna, ki je prav tako čudovita razgledna točka. Od tu je še kratek sprehod do mogočnih previsnih spodmolov Velikega badina, od koder se lahko vrnete do izhodišča.
Blizu Sočerge je vas Hrastovlje. Gotovo jo poznate po znameniti srednjeveški cerkvi sv. Trojice, ki jo obdaja visoko obzidje. V njeni notranjosti si lahko ogledate najznamenitejšo slovensko fresko Mrtvaški ples. Leta 1490 jo je naslikal Janez iz Kastva, prikazuje pa dolg sprevod starih in mladih ljudi najrazličnejših poklicev in družbenih vlog, med njimi pa koščene smrti, ki med njimi ne delajo nikakršnih razlik.
Iz Hrastovelj se odpravite v vas Bezovica, ki leži blizu izvira reke Rižane. Pred nekaj leti so tam postavili nizek kamnit labirint po vzoru gotske katedrale v francoskem Chartresu. Pot skozi dvanajst koncentričnih krogov je namenjena premišljevanju, zbranosti in pomiritvi, na sredini pa je postavljena roža s šestimi cvetnimi listi.
V spomladanskem času so ti kraji izjemno bogato najdišče divjih špargljev. Če jih radi jeste, se s košarico sprehodite po pokrajini, hitro bo polna. Pri tem pa upoštevajte nekaj koristnih napotkov.
Šparglji so visoke pokončne temnozelene rastline, ki jih je zelo težko opaziti. Najraje rastejo na robu gozda ali v gosti podrasti, še posebej taki, ki je polna robidovega trnja, zato oblecite dolge hlače in majice z dolgimi rokavi, tudi rokavice vam bodo prišle prav. Na spomladanskem soncu nimate opravkov samo vi, ampak tudi kače, ki se mu z veseljem nastavljajo po dolgem zimskem mrazu, zato pozorno glejte, kje hodite. Nič ne škodi, če med hojo zganjate malce hrupa, da se živali lahko pravočasno umaknejo. Špargljev ne trgajte s korenino vred, ampak jih prelomite na najmehkejšem delu stebla, ki ga boste občutili pod prsti. Imejte pa v mislih, da lahko en obiskovalec gozda za lastne potrebe nabere le kilogram rastlin dnevno. To je povsem dovolj za krepko kosilo ali večerjo. Naj vam tekne.
