-mid.jpg)
Marsikdo ob koncu tedna skoči v nakupe k našim zahodnim sosedom. Tako priložnost lahko izkoristite še za raziskovanje znamenitosti in zanimivosti, zato vam tokrat predstavljamo nekaj finih idej za izlet v okolico mesta, ki je izbrisalo meje in Slovenijo povezalo z Italijo – gremo v Novo Gorico!
Naše najmlajše mesto je skupaj z italijansko Gorico leta 2025 postalo prva evropska čezmejna prestolnica kulture, kar je malce pospešilo njen srčni utrip in Novo Gorico pomladilo s številnimi novimi pridobitvami, osvežitvami in prireditvami. Kar pomeni, da je zdaj odličen čas, da jo obiščete in raziščete.
Svoj izlet začnite na Trgu Evrope, ki je bil nekdaj razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo, danes pa je simbol evropskega združevanja in povezovanja. Na njegovem osrednjem delu boste opazili Mozaik Evrope z označbo 57/15, kar je bila nekdaj označba mejnega kamna, ki je razmejeval obe državi. Na slovenski strani trga je železniška postaja, na italijanski pa sončna ura, narejena iz pogonskega kolesa parne lokomotive.
V stavbi Železniške postaje na Kolodvorski poti 6 je kot del Muzeja na meji urejena Muzejska zbirka Kolodvor, ki s fotografijami, uniformami, zastavami, zemljevidi in dokumenti pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki jih je ločila meja med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. V Muzejski zbirki Pristava na Kostanjeviški cesti 32 pa se bo ob ogledu razstave Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem marsikdo spomnil časov, ko smo pred cariniki na meji skrivali zaloge kave in nove kavbojke.
Prav tako na Pristavi je še ena znamenitost Nove Gorice, ki vas bo popolnoma očarala. Pod vilo Palm, ki jo je pred prvo svetovno vojno v edinstvenem neoorientalskem slogu prenovil Anton Laščak, nekdanji dvorni arhitekt egiptovskega vladarja, se bohoti nedavno obnovljeni in urejeni Rafutski park. Nasad je poln eksotičnih rastlin, kot so hrast plutovec, cedre, sekvoja, japonska kriptomerija, močvirski taksodij in gosti nasadi bambusa, med bujnim rastlinjem pa se skrivajo klopi, zasebne niše, amfietater in nekaj lesenih ploščadi, na katerih si lahko malce odpočijete od vsakdanjega vrveža in uživate ob šumenju listja in žrvgolenju ptic.
Na vzpetini nad Rafutskim vrtom se nad mestom razgleduje Frančiškanski samostan Kostanjevica, v katerem hranijo posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Samostan slovi tudi po Škrabčevi knjižnici in rožnem vrtu, na katerem gojijo čudovite vrtnice burbonke. Obiščete ga lahko med delavniki, ob nedeljah pa je na ogled samo grobnica.
Polni vtisov dan zaključite s sprehodom mimo spomenikov slovenskemu pionirju letalstva Edvardu Rusjanu, nato pa si vzemite čas še za obisk knjigarne in kavarne Maks na Delpinovi ulici 10. Poleg okusnih prigrizkov in napitkov tam lahko prelistate najnovejše in najzanimivejše knjige v slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku, ali pa se domačinom pridružite pri živahnih pogovorih o aktualnih temah.
