Udobje, dostopnost in trajnost električne mobilnosti

Udobje, dostopnost in trajnost električne mobilnosti

Prihodnost mobilnosti je nedvomno električna. Električna vozila, ki so še pred nekaj leti veljala za eksotično posebnost, so danes že dodobra udomačena na naših cestah. Podpira jih dobro razvejana infrastruktura, pa tudi cenovno postajajo dostopnejša vedno večjemu krogu ljudi.
Delež novo registriranih električnih vozil je v Evropi leta 2016 znašal 1,3 %, leta 2020 pa je narasel že na 11,4 %. Po evropskih cestah se je konec leta 2020 vozilo 3,2 milijona zasebnih ali komercialnih vozil s priključkom za elektriko, kar je dobrih 30 % svetovne električne flote. Z novim Zelenim dogovorom, v katerem si je Evropska unija začrtala pot do bolj trajnostnega, ogljično nevtralnega ter okolju in človeku prijaznejšega načina življenja, se bo to število hitro povečalo, saj je v njem veliko govora o spodudah za čim hitrejši prehod na čistejšo mobilnost, ki jo poganja elektrika iz obnovljivih virov.
Prednosti vozil na električni pogon
Električna vozila, ki so sprva navduševala predvsem okoljsko osveščene in tehnološko napredne kupce, zdaj pri odločanjih o nakupu novega vozila že prednjačijo pred vozili z motorji na notranje izgorevanje. Razlogov za to je vedno več, med njimi pa navajamo nekaj najpomembnejših:
  • Cenovna dostopnost: Začetni vložek v električna vozila je sicer še vedno malenkost višji kot pri klasičnih vozilih na fosilna goriva, a ga že s finančno spodbudo Eko sklada lahko precej izenačimo.
  • Nizki stroški uporabe: Prihranki pri gorivu in servisu so eden najmočnejših argumentov v prid električnim vozilom. Če za primerjavo vzamemo varčnejše vozilo na dizelski pogon, bomo na 100 prevoženih kilometrov za gorivo odšteli 4 evre, z električnim avtomobilom pa praviloma le 1 evro za enako razdaljo. Veliko prihranimo tudi pri servisnih storitvah, saj je elektromotor v primerjavi z motorjem na notranje izgorevanje veliko enostavnejši.
  • Udobje: Slovenija je geografsko kot ustvarjena za vožnjo z električnim avtomobilom, saj lahko z enim polnjenjem brez ustavljanja pridemo iz Murske Sobote do Portoroža, pa še nam ostane kar precej kilometrov, da brez skrbi poiščemo lepo plažo in dobro restavracijo. Če avtomobilu čez noč napolnimo baterijo, jo bomo v celoti zelo težko porabili v enem dnevu. Če pa bi vseeno potrebovali dodatno polnjenje, se lahko v kateremkoli slovenskem kraju ali na avtocestnih postajališčih ustavimo na eni od hitrih ali običajnih polnilnic in v zelo kratkem času 'dotočimo' energijo za dokončanje poti. Tudi na daljših potovanjih smo lahko brez skrbi, saj je infrastruktura električnih polnilnic po Evropi že močno razširjena.
  • Manjši vplivi na okolje: Električni avtomobili s svojimi elektromotorji ne proizvajajo nikakršnih izpustov (sploh pa ne škodljivih), zato na njih ne boste opazili izpušnih cevi. Če jih polnimo z energijo iz obnovljivih virov, tudi tam ne povzročajo večje okoljske škode. Avtomobilske znamke zadnja leta med seboj celo tekmujejo, katera bo pri izdelavi vozil uporabila več recikliranih materialov, proizvodne cikluse pa zapirajo v sklenjene kroge reciklaže, ponovne uporabe in uporabe v druge namene. Pogosti očitki letijo na proizvodnjo baterij, pri kateri inženirji iz leta v leto izumljajo boljše in okolju prijaznejše rešitve. Rabljene baterije tako večina proizvajalcev da v ponovno uporabo v proizvodnem procesu, na koncu življenjske dobe pa velik del reciklirajo, ostalo pa varno razgrajujejo.
  • Užitek v vožnji: Električni avtomobili so tehnološko večinoma tako napredni, da so že serijsko opremljeni z digitalnimi sistemi, ki so v klasičnih vozilih na voljo le z doplačilom. Zaradi svojega tihega delovanja se v njih lažje zberemo in sprostimo. Ljubitelji močnejših avtomobilov in hitrosti niso v njih nič prikrajšani, saj nekatere znamke novo tehnologijo jemljejo kot izziv za premikanje meja možnega, to pa je tudi povsem novo polje za oblikovalce, ki inovativno izkoriščajo povsem nove zakonitosti.
Razlogov za razmislek o nakupu električnega vozila je torej dovolj, morda pa vas v to prepričajo tudi načrti zapisani v Zelenem dogovoru, po katerih naj bi bilo do leta 2030 na evropskih cestah vsaj 30 milijonov vozil brez izpustov, do leta 2050 pa naj bi iz prodaje umaknili praktično vse avtomobile, tovornjake, avtobuse in ostala cestna prevozna sredstva, ki jih poganjajo fosilna goriva. K uresničevanju teh skupnih ciljev pa lahko prispeva prav vsak od nas.