Ko pritisne vročina, se začnejo naši boji s klimatsko napravo. V iskanju idealne temperature odpiramo in zapiramo šobe, nižamo in višamo nastavljene stopinje, odpiramo okna in se zraven prepiramo s sopotniki, klimatska naprava pa je hitro kriva za vsak poletni glavobol ali prehlad. Zveni znano? Pogovorili smo se z nekaj voznicami in vozniki ter jih povprašali, kako preganjajo vročino iz svojega vozila. Preverite, ali tudi sami delate enake napake, ter za prijetnejše in bolj zdravo poletje upoštevajte naše nasvete.
1. »Ko sedem v pregret avto, temperaturo na klimatski napravi običajno nastavim na najnižjo možno, da čim prej začne hladiti.« Jure, 37
NEPRAVILNO
Če je vozilo dlje časa parkirano na vročem soncu, je v kabini temperatura zagotovo ubijalsko visoka, tudi okoli 60 ali 70 stopinj Celzija. Zato je prva stvar, ki jo morate narediti (še preden sedete v vozilo), da dobro prezračite notranjost, okna pa naj ostanejo odprta tudi prvih nekaj sto metrov vožnje. Kasneje jih vsekakor zaprite, že zaradi prepiha in neželenega dotoka vročega zraka iz zunanjosti. Pri klimatski napravi s samodejno regulacijo nastavite temperaturo celo višje od priporočene (ki je od 21 do 22 stopinj), saj bo sicer sistem želel notranjo temperaturo čim prej približati vaši želeni in bo klimatska naprava prvih nekaj minut delovala z intenzivnim ter zato motečim vpihovanjem mrzlega zraka. Sicer pa naj tudi nastavljena temperatura ne bi bila več kot 6 ali 7 stopinj nižja od zunanje. Ob visoki zunanji temperaturi lahko notranjo temperaturo znižate še za kakšno stopinjo, vendar počasi, da se lahko telo temu prilagodi. Hitro po tem, ko bo klimatska naprava začela v kabino vpihovati hladen zrak, lahko za nekaj časa zaprete dotok zunanjega zraka (z gumbom za recirkulacijo), saj bo sistem tako lažje in hitreje ohladil notranjost.
2. »Ko začnem voziti, vsaj nekaj časa vozim z odprtimi okni, preden vklopim klimatsko napravo.« Grega, 43
DELNO PRAVILNO
Kot smo napisali že zgoraj, je, potem ko vozilo prezračite, pametno nekaj sto metrov prevoziti z odprtimi okni, da prepih notranjost temeljito prezrači. Več kot to ni potrebno. Odvisno od hitrosti vožnje vas bosta motila pihanje in hrup, ohlajanje oziroma delovanje klimatske naprave bo moteno, hkrati pa bo zaradi večjega upora povečana tudi poraba goriva. S tem, da zelo segreto vozilo prvih nekaj metrov vozite z odprtimi okni in tako pomagate vroč zrak iz notranjosti zamenjati s svežim ter nato poženete klimatsko napravo, boste nekaj goriva tudi prihranili.
3. »Na začetku si na klimatski napravi nastavim temperaturo, ki je le kako stopinjo ali dve nižja od zunanje, da vame ne piha preveč leden zrak, nato pa nastavitev počasi znižujem do želene temperature.« Tamara, 35
PRAVILNO
Najučinkovitejše in najbolj zdravo je postopno zniževanje temperature v vozilu. To pomeni, da vpihovanje zraka ne bo tako intenzivno in da hkrati telo ne bo izpostavljeno prehitri spremembi temperature (toplotni šok). Seveda pa tudi v tem primeru velja: ne pretiravajte z zniževanjem temperature (največ 6 oziroma 7 stopinj manj od temperature zunanjosti). Enak postopek, seveda v obratni smeri, pa lahko ponovite, preden boste po dolgi vožnji prispeli na cilj. Na ta način toplotni šok ob izstopu iz vozila ne bo tako velik, telo pa se bo lažje in prej privadilo na višje zunanje temperature.
4. »V zadnjem delu avtomobila imam vedno zaprte vse prezračevalne šobe, saj me je strah, da se otroci ne bi prehladili.« Barbara, 42
DELNO PRAVILNO
Seveda so šobe v zadnjem delu potniške kabine zelo koristne, saj omogočajo enakomerno ohlajevanje celotne kabine, toda treba jih je uporabljati smiselno in previdno, posebej pri mlajših otrocih. Šobe seveda lahko tudi zaprete, vendar bo temperatura na zadnjih sedežih zato precej višja, kot jo boste čutili vi na sprednjih sedežih, kar za otroke spet ne bo najbolje. Pomembno je predvsem, da šobe usmerite stran od teles otrok (predvsem pa naj bo zračni piš usmerjen proč od otroških glav), jih delno zaprete, dvignete nastavljeno temperaturo za stopinjo ali dve, odveč pa ne bo niti, če bodo otroci na sebi imeli oblačila z dolgimi rokavi. Še najboljšo rešitev pa predstavlja tripodročno uravnavanje, ki omogoča ločeno nastavljanje temperature tudi za zadnjo klop (razlika med območji je lahko 2 do 3 stopinje).
5. »Kamor koli obrnem prezračevalne šobe, mi vedno piha nekam v telo, česar ne maram, zato imam veliko šob v vozilu raje kar zaprtih.« Matej, 33
NEPRAVILNO
Kljub dejstvu, da sodobne samodejne klimatske naprave upoštevajo mnogo več podatkov, ki jih dobijo od različnih tipal (senzorjev), in tako temperaturo v notranjosti avtomobila uravnavajo veliko bolj natančno kot klimatske naprave v starejših vozilih, so nekateri ljudje (pre)občutljivi na piš in prepih v kabini. Obstaja nekaj preprostih trikov, kako zmanjšati ta neprijetni občutek izpostavljenosti hladnemu pihanju. Prvi in najprikladnejši bo zmanjšal neposreden dotok hladnega zraka v predel čela in obraza. Treba je le odpreti senčnik (ki torej ne pride prav samo za zaščito pred soncem) in ga zasukati navzdol, proti steklu. Hladen zrak, ki ga klimatska naprava vpihuje na vetrobransko steklo, bo obšel senčnik, ki tako deluje kot nekakšen ščitnik, hkrati pa bo obšel tudi glavo. Drugi trik je nastavitev smeri vpihanega zrak. Vsakdo si sam najde pravo kombinacijo zase, a za mnoge najboljša je smer noge-vetrobransko steklo ali samo vpihavanje na vetrobransko steklo, pri čemer mora biti senčnik obrnjen navzdol. Nikakor pa naj curek hladnega zraka ne bo usmerjen v telo. Ne bo odveč tudi ponoviti, da naj bo nastavljena temperatura v vozilu največ 6 do 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.
6. »Ker so tudi večja vozila v bistvu majhna, sodobne tripodročne klimatske naprave nimajo smisla, ker se v tako majhnem zaprtem prostoru območja tako ali tako mešajo.« Jakob, 48
DELNO PRAVILNO
Ker so področja omejena le navidezno (torej prednja ali zadnja klop oziroma prednji ali zadnji del kabine, levi in desni prednji sedež ter zadnja klop ali celo vsak sedež posebej), se temperature na stikih seveda mešajo, vendar sodobne večpodročne klimatske naprave tudi v majhnih vozilih lahko zagotovijo zelo specifično temperaturno udobje za več potnikov ali vsaj za tiste spredaj in tiste zadaj (manjši modeli), četudi je razlika med njihovimi področji lahko največ dve do tri stopinje. To pa je za posameznikovo temperaturno udobje lahko tudi ključno.
7. »Po dolgi vožnji z vključeno klimatsko napravo bi bili vsi prehlajeni, zato se temu vedno izogibamo in vozilo med potjo le občasno shladimo s klimo.« Sanja, 38
NEPRAVILNO
Posebno pri dolgi vožnji je bistveno manj možnosti za prehlad, saj ima telo čas, da se postopoma navadi na temperaturo notranjosti vozila in se ji prilagodi. Seveda pa morajo tudi voznik in potniki upoštevati nekaj osnovnih pravil. Vozilo mora biti pred začetkom vožnje dobro prezračeno, temperaturo je treba zniževati postopoma, četudi se vam bo sprva zdelo pretoplo, na začetku vožnje naj bo vklopljeno notranje kroženje zraka, piš iz šob pa nikoli ne sme biti usmerjen neposredno v telo, sploh pa ne v odkrite dele telesa oziroma glavo. Proti koncu dolge vožnje pa je smiselno nekoliko dvigniti temperaturo v notranjosti, da preprečite temperaturni šok ob izstopu iz vozila.
8. »Na gumb za recirkulacijo zraka pritisnem samo pred vožnjo v predoru ali ko vozim za težkim tovornjakom. Pri ohlajanju kabine to nima nobenega smisla.« Jože, 59
NEPRAVILNO
Sodobne klimatske naprave so zmogljivi sistemi za vzdrževanje ugodne temperature in kvalitete zraka v potniški kabini. Zato tipala sama zaznajo »slab« zunanji zrak (npr. v predoru) in začasno samodejno vklopijo notranje kroženje zraka. Tu je še (aktivni) kabinski filter, ki zmore čistiti zunanji zrak in odstraniti tudi alergene, drobne delce, neugodne vonjave … Seveda pa recirkulacija pomeni tudi to, da lahko klimatska naprava zrak iz notranjosti ohladi hitreje in učinkoviteje (saj sistem hladi že delno ohlajen zrak), kar je koristno predvsem takrat, ko vozilo dlje časa stoji na vročem soncu. Torej preprost vrstni red: najprej vozilo prezračite, ko začnete voziti, vklopite recirkulacijo in zaprite okna. Pri malce starejših modelih pa je koristno ročno zapreti dotok zunanjega zraka tudi v daljših predorih, pri vožnji v strnjeni koloni in podobnem. Kasneje ga seveda ne pozabite tudi odpreti, kar samodejna klimatska naprava sicer stori sama. Sodobnejše klimatske naprave, ki zaznavajo kvaliteto zunanjega zraka, pa zaprejo dotok zunanjega zraka tudi takrat, ko njegova kakovost ni ustrezna.
9. »Po mestu se poleti vozim z odprtimi okni, tudi zato, da malo zmanjšam porabo, ker je mestna vožnja potratna, pa še klimatska naprava porabi veliko goriva.« Peter, 65
DELNO PRAVILNO
Pri sodobnih klimatskih napravah so kompresorji, ki so srce sistema in potrebujejo mehanski pogon, mnogo bolj učinkoviti kot v starejših modelih in delujejo po potrebi, zato je poraba energije (in tako tudi goriva) manjša, kot je bila nekoč. Še vedno pa je zaradi njih treba računati na nekaj odstotkov večjo porabo. Pri pogostejši vožnji po urbanih središčih je lahko dodatna poraba precej večja zaradi nenehnega speljevanja in pospeševanja, ki je energijsko najpotratnejši del vožnje. Zato je seveda smiselno vklapljanje klimatske naprave takrat, ko je to najbolj potrebno, oziroma takrat, ko je vročina moteča in negativno vpliva tudi na zbranost voznika. Če temperatura ni previsoka in je hitrost vožnje zmerna, vožnja z odprtimi okni (ali vsaj oknom) ne bo nič napačnega. Toda pozor, pri večjih hitrostih vas ne bo motil le prepih (in glasnost), ampak se bo drastično povečal tudi zračni upor, kar bo izničilo prihranek.
10. »Če vozim brez klime in se mi ob poletni plohi zamegli vetrobransko steklo, preprosto vklopim klimatsko napravo.« Anita, 28
PRAVILNO
Klimatska naprava zrak hladi in ga hkrati tudi osuši, tako da je počutje v kabini prijetnejše že zaradi manjše vlažnosti (ob enaki temperaturi). To pa pomeni tudi, da bo vklopljena klimatska naprava lahko hitro osušila morebitno vlago (kondenz) na notranji strani stekel, če vas na primer ujame poletna ploha, nevihta ali pa zapeljete v vlažen tunel. Če se to zgodi v letnem času oziroma v trenutku, ko kompresor klimatske naprave ni vključen (ali klime ne uporabljate), pa morate sistemu pomagati s pritiskom na ustrezno stikalo (ikona vetrobranskega stekla). V tem primeru bo klimatska naprava hitro osušila notranjo stran stekla in vam pomagala do boljšega pogleda.
11. »Čeprav se serviserji ne bodo strinjali, je zame klimatska naprava sistem, ki v bistvu ne potrebuje vzdrževanja, razen da morda enkrat na leto zamenjam kabinski filter.« Luka, 47
NEPRAVILNO
Sodobna klimatska naprava je zahteven sistem, ki potrebuje tudi redno in skrbno vzdrževanje. Predvsem pa bo, če opazite, da delovanje sistema sredi poletja peša, treba dodati nekaj hladilnega plina (v glavnem zaradi uhajanja skozi spoje in mikroskopske luknjice), kar je dokaj nezahteven postopek, vendar ga mora opraviti kvalificirani serviser. Ta lahko tudi preveri, če je razlog morda kaj drugega, mogoče mehanska okvara, poškodba hladilnika … V glavnem pa izčrpa plin, ga stehta in nato v sistem vrne potrebno količino plina (vsak model ima natanko določeno količino). Najbolje je seveda, da ves plin zamenja s svežim, saj bo tako sistem deloval najučinkoviteje. Ustrezna količina medija, ki je v tem primeru hladilni plin, je pač nujna za delovanje klimatske naprave. Če plina zmanjka, lahko pride do resne okvare klimatske naprave, kar pomeni tudi večje stroške popravila. Sicer pa serviser po natančno določenem postopku preveri delovanje naprave v celoti.
Večina proizvajalcev priporoča menjavo kabinskega filtra vsaj enkrat letno, vendar to velja za povprečne uporabnike. Če več vozite v mestu (kjer je seveda več smoga, prahu, sajastih delcev) ali po makadamu (prah), če avto stoji v gozdu, pod drevesi in če seveda vozite veliko, pa je kabinski filter smiselno menjati več kot enkrat na leto. Strošek menjave je relativno nizek. Da je menjava že nujna, boste opazili tudi sami, ko sistemu ne bo več uspelo vpihati dovolj zraka v kabino ali če bo vonj le-tega zatohel. Če vztrajate pri enkratni menjavi, pa je smiselno izbrati čim kvalitetnejši filter, morda takšnega z aktivnim ogljem, ki zmore absorbirati tudi organske spojine (benzen), ogljikov monoksid, dušikov oksid, nekatere alergene … V sodobnih aktivnih filtrih proizvajalci uporabljajo tudi polifenole, ki kot močni antioksidanti preprečujejo vdor nadležnih alergenov v kabino. Vsekakor pri tem prisluhnite nasvetu strokovnjaka.
