Prišli ste po otroka v šolo ali vrtec in nimate veliko izbire: kljub temu da se njegovih čevljev drži blato in je bunda umazana od brezskrbne igre s prijatelji, mora sesti v avto, pa če vas ob tem še tako boli srce. Zveni znano?
Seveda, vsi starši ste se – ali pa se še boste – spoprijeli s tem, kako v hladnejših, bolj mokrih in precej bolj umazanih mesecih vzdrževati vsaj osnovno raven čistoče v avtu.
Kam z zimsko umazanijo?
Ko so otroci še majhni, je ključni vir umazanije otroški voziček, ko zrastejo, se umazanija preseli v potniško kabino: na otroške sedeže, na tla, na hrbtišče voznikovega in sovoznikovega sedeža.
V prvih mesecih in letih je torej glavni izziv, kako moker in blaten voziček spraviti v avto, ne da bi umazali ves prtljažnik. Tu je ključnega pomena plastično dno prtljažnika ali prtljažno korito, ki ga je enostavno očistiti, hkrati pa z dvignjenim robom poskrbi, da se umazana voda ne razliva.
Z vsakim letom starosti otroka vzdrževanje higienskega minimuma v avtu postane precej težje. Hrbtišča sprednjih sedežev kaj hitro prevzamejo barvo blata, na zamegljenih steklih pa se znajdejo raznovrstni odtisi. Brez zaščite hrbtišč sprednjih sedežev tako ne bo šlo (izberite takšno, s katere boste zlahka obrisali vso umazanijo), prav tako ne brez zaščite pod otroškimi sedeži, ki pa naj se ne konča na robu sedišča, ampak naj sega čim globlje proti dnu avtomobila in prepreči brcajočim nožicam stik z oblazinjenjem. Na tleh je v mokrem delu leta tako rekoč nujno namestiti gumene zaščite s privzdignjenim robom.
Tu pa je še nekaj zelo preprostega: metla ali metlica. Prav pride pri pometanju pršiča z avta (in to radi delajo celo otroci!), a še pomembneje je, da z njo in s kakšno odsluženo brisačo očistite vse, kar ima namen priti v avto: umazane čevlje, zasnežena oblačila, kolesa, vozičke, skiroje, smuči in sani. S tem je pol dela že opravljenega.
Potem otroke le še navadite, da pri vstopanju stopijo na gumen predpražnik in ne na prag avtomobila. Če so premajhni, jih boste morali dvigniti in položiti v sedež vi, kar seveda spet zahteva precej spretnosti, če se pri tem ne želite umazati.
Obloge prtljažnega prostora oziroma prtljažna korita in gumijaste predpražnike skupaj z drugimi dodatki, ki vožnjo pozimi naredijo varnejšo, vozilo pa čistejše, najdete v prodajno-servisni mreži Volkswagen, kjer lahko nakup opravite tudi s plačilno kartico ugodnosti Volkswagen Card, ki omogoča obročno odplačevanje po vaši meri. Več o plačilni kartici ugodnosti preberite tukaj.
Nič tudi ne škodi, če imate v avtu paket rezervnih oblačil za vso družino. Sicer zavzame nekaj prostora, a se splača. V skrajnih situacijah – ob padcih v leden potok, obmetavanju z blatom in podobnih vragolijah – boste lahko otroka (no, ali sebe) preoblekli in nadaljevali norčije ali vsaj prizanesli avtomobilskim sedežem.
Otroške sedeže, vozičke in dodatke, med katerimi so tudi zaščite sedežev, lahko imetniki Volkswagen Card odslej kupite ceneje tudi v trgovini Mali zakladi. Več o ugodnosti preberite tukaj.
Čistoča kabine je skrb vseh potnikov, tudi otrok, zato poskrbite, da se bodo tega zavedali. Ko na steklo narišejo mastno, na hrbtišče sprednjega sedeža pa blatno umetnino, se ni treba jeziti. Raje jim, če so le dovolj stari, v roko potisnite krpo in tekočino za čiščenje. Predpražnike pod svojimi sedeži lahko stresejo sami, vsaj večje smeti in drobtine s sedežev lahko pobirajo sproti. Kar naenkrat bo vaš avto ostal snažen bistveno dlje. Z majhnimi koraki do velikega cilja.
Pogostost čiščenja avta je seveda odvisna od prevoženih kilometrov, življenjskega sloga in lastnikovih standardov. Strokovnjaki pa vendarle svetujejo zunanje pranje vsakih nekaj tednov, posebno pozimi, ko ne gre pozabiti na spiranje soli s podvozja. Podobno kot karoserijo oziroma lak na njej uničujejo ptičji iztrebki in smola, tudi sol s cestišča ne deluje prav blagodejno na karoserijske dele in podvozje. In vsaj enkrat letno poleg rednih čiščenj svojemu avtomobilu privoščite globinsko čiščenje notranjosti.
PRIPOROČAMO: oblogo (ali korito) za prtljažnik, zaščito hrbtišč sprednjih sedežev, prevleko za voziček, torbe za mokro športno opremo in/ali oblačila, gumijaste predpražnike z dvignjenim robom, metlico in odsluženo brisačo, paket rezervnih oblačil.
Izzivi zimske vožnje
Selitev zime in mokrote v potniško kabino večino voznikov spravlja ob živce, a največ skrbi vendarle velja posvetiti nečemu drugemu: varnosti. Brezhiben in varen avto s kakovostnimi pnevmatikami ter z otroškimi sedeži, ki na testiranjih dosegajo visoke ocene in jih niso uporabljale že generacije otrok pred vašimi, je gotovo najpomembnejši element varnosti. Tu nima smisla varčevati. Je pa v to enačbo treba dodati še spremenljivke, na katere imate največ vpliva vi in vaši potniki.
Že ko načrtujete odhod, preverite stanje na cesti in si za pot vzemite dovolj časa, hkrati pa tudi otrokom razložite, zakaj jih boste zbudili bolj zgodaj. Hitenje se lahko predvsem pozimi slabo konča, poleg tega pa si, če cilj dosežete prej, lahko v miru privoščite jutranjo kavico ali čaj.
Preden odpeljete, s skupnimi močmi poskrbite, da bodo očiščena vsa stekla, pa tudi sneg in led s karoserije. Ko je motor ogret in temperatura pravšnja, se lahko zgodi, da se bo vlaga iz notranjosti selila na notranji del stekel, zato vključite klimatsko napravo (če ni samodejna), da se izognete rosenju stekel, ter s pritiskom na ustrezno stikalo preprečite rosenje vetrobranskega stekla, temperaturo pa nastavite na 20 ali 21 stopinj Celzija. Tako med vožnjo ne boste zaspani, pa tudi zebsti vas ne bi smelo.
»Mami, zebe, mami, vroče!«
Prevažanje otrok v hladnejšem delu leta ima seveda še druge vidike. Se tudi sami sprašujete, ali otroka pred vožnjo sleči, čeprav je avto še mrzel, ali pa bo zdržal pot v bundi, če si sname kapo?
Če se le da, slecite bunde ali vsaj kar se da hitro po začetku vožnje načrtujte postanek za slačenje. Strokovnjaki namreč močno odsvetujejo vožnjo v debelih oblačilih, posebno za otroke. Zato jih v sedež pripnite oblečene le izjemoma ali za kratke razdalje. Sami pa boste težko hitro in spretno reagirali, oblečeni v težek zimski plašč ali bundo, medtem ko lahko kapa zmanjšuje vidno polje, rokavice pa drsijo na volanskem obroču. Še najbolj neprimerni za vožnjo so okorni težki zimski čevlji, s katerimi imate manj občutka na pedalih. Če vas brez njih vendarle zebe v noge, jih pred vožnjo vsaj dobro otresite in očistite.
Na začetku poti na preglednem in širokem delu ceste z blagim zaviranjem – v takšnih razmerah vozite kar se da nežno – preizkusite oprijem. Zavorna pot se na zasneženi cesti lahko celo podvoji, na ledeni pa potroji, zato je treba prilagoditi varnostno razdaljo in hitrost, tudi če vozite avtomobil s štirikolesnim pogonom. Če po suhi cesti vozite s hitrostjo 90 kilometrov na uro, naj bi pri vožnji po mokri to hitrost zmanjšali na 60 kilometrov na uro, po zasneženi na 45 kilometrov na uro, po poledeneli pa na le 30 kilometrov na uro. Seveda pa se stanje na cesti nenehno spreminja, zato hitrost vseskozi prilagajajte razmeram na cesti, gostoti prometa in vaši spretnosti z volanom.
Niti na povsem rutinskih poteh, ki jih znate prevoziti na pamet, si ne dovolite, da vam popusti pozornost. Če potrebujete tišino, jo odločno zahtevajte (če verjamete ali ne, otroci se vsaj kratek čas z veseljem igrajo igro tišine in tekmujejo, kdo bo dlje tiho). In še najpomembnejše: predvidevajte. Drugi udeleženci v prometu morda niso vešči vožnje v takih razmerah ali njihov avto nima ustreznih varnostnih sistemov, otroci, ki denimo nenadoma prečkajo cesto, pa tudi ne poznajo vseh pasti in izzivov zimske vožnje.
PRIPOROČAMO: kakovosten otroški sedež, dobre zimske pnevmatike, učinkovito strgalo za stekla, aplikacijo za preverjanje stanja na cesti, zadostno količino zimske tekočine za stekla.
Ko vas ujame nepredvideno
Obvladljive razmere na cesti se lahko v hipu spremenijo v zelo zahtevne. Dokler se premikate, je dovolj priložnosti za obvoz ali postanek, med katerim se stanje umiri. Zaplete se, ko zaradi zastoja ali nemogočih razmer obstanete na mestu. Pozimi je možnosti za to veliko, predvsem na avtocestah. In če se z otrokom vendarle znajdete na cesti denimo v snežnem zastoju?
Vaša prva misel naj bo varnost. S štirimi smerniki nakažite avtomobilom za seboj, da je pred njimi zastoj, in poskrbite, da na sredini vozišča ostane prostor za intervencijska vozila. Vsi potniki naj ostanejo privezani z varnostnim pasom. Če morate izstopiti iz vozila, poskrbite za zadostno vidnost (v vozilu morajo biti odsevni telovniki za vse potnike). Izstopite na strani, ki se drži roba vozišča, in se umaknite za varnostno ograjo. Čim dlje od vozišča bodo otroci tudi najvarneje opravili potrebo.
Ko za več ur obtičite v koloni vozil, bo avto vaše varno, toplo gnezdo, a le, če imate dovolj goriva. Z obiskom bencinskega servisa zato vsaj pozimi ni dobro odlašati do zadnjih litrov v rezervoarju, ampak naj bo ta vselej napolnjen do tretjine. Tudi topla odeja ter nekaj hrane in pijače ne bo odveč, ne pozabite pa niti na polnilec za telefon, če vaše vozilo ne omogoča brezžičnega polnjenja. In seveda – tu je še dobra volja. Če obstanete, lahko iz rokava potegnete igrice iz svojega otroštva ali otrokom prebirate pravljice iz knjige, ki ste jo za vsak primer pustili v predalu. Z dobro pripravo so tako tudi (nepredvidljive) zimske poti lahko čisto prijetne.
PRIPOROČAMO: verige za izredne razmere, odejo, hrano in pijačo, vsaj do tretjine poln rezervoar, otrokom ljubo knjigo ali revijo, toaletni papir, polnilec za telefon.
