Pozor, motnje v vozilu

Pozor, motnje v vozilu

Med vožnjo se morate kot voznik popolnoma osredotočati na cesto. Pa vam to kdaj prav zares uspe?

Med vožnjo se morate kot voznik popolnoma osredotočati na cesto. Pa vam to kdaj prav zares uspe? 
Na voznika med vožnjo preži tisoč in en motilec koncentracije, od nemirnih otrok do preglasne glasbe in pasti vsakdanjega stresa. Ko se znajdete v vlogi sopotnika, se zato potrudite, da ne bi bili prav vi še en motilec več.
Najnevarnejši so – otroci
Vsi se zavedamo, kako nevarna sta za voznikovo osredotočenost na vožnjo uživanje alkohola in uporaba mobilnega telefona, obstaja pa še kopica tveganih dejavnikov, ki so le na videz nedolžnejši. Po podatkih IAM RoadSmart, britanske organizacije za varnejšo vožnjo, med vožnjo največ motenj, ki se končajo s prometnimi nesrečami in hudimi posledicami, povzročijo otroški sopotniki. Le nekoliko manj so nevarne interakcije s sovoznikom. Sledi menjavanje radijskih postaj med vožnjo, šele potem pride na vrsto telefoniranje. V Sloveniji raziskav o vplivu posameznih motilcev nimamo, strokovnjaki za varnost prometa pa poudarjajo, da ukvarjanje z otroki in hišnimi živalmi, pogovor s sopotnikom, prehranjevanje in pitje ter kajenje, petje in upravljanje predvajalnikov glasbe med vožnjo izrazito vplivajo na varnost.
Kot sovoznik boste ob pozornem spremljanju prometa opazili, kdaj se mora voznik bolj osredotočiti, in boste takrat na primer prenehali govoriti ali utišali glasbo. Že zvrst glasbe, ki jo poslušate v vozilu, vpliva na ritem vožnje, kaj šele preveč zavzet voznikov pogovor s sopotnikom, otroški jok na zadnjem sedežu ali negodovanje sovoznika zaradi voznikovih potez.
»Še bi lahko naštevali motilce, ki se na monotonih in rutinskih poteh kar množijo v glavi voznika ter povečujejo možnost, da spregleda nevarnost ali pa je ne predvidi oziroma se ob izrednem dogodku ni sposoben dovolj hitro in pravilno odzvati,« pravi Andrej Brglez, strokovnjak za prometno varnost.
Pet najnevarnejših motenj za voznika
 
 •        otroci v vozilu
 •        interakcija s sovoznikom
 •        ukvarjanje z radijsko postajo
 •        telefoniranje
 •        nastavljanje satelitske navigacije
 
 Vir: IAM RoadSmart
Izženite stresne hormone
Kot sopotnik vozniku ne otežujte koncentracije in vse interakcije z njim poskušajte ohraniti na razumni ravni. Vozilo ni arena za silna čustva. »Bil sem še zelo neizkušen voznik in sem se ravno razšel z dekletom. Čeprav sem se sam odločil za ta korak, je bilo prav, da sem se med vožnjo domov ustavil in poskrbel za pomiritev čustev,« pove Jan Kovačič, organizacijski psiholog iz svetovalno-izobraževalnega podjetja Taktika plus. »Pri močnem čustvovanju se zamegli razum in nastopi stanje spremenjene zavesti, zato je bolje, da vozilo ustavite, si vzamete trenutek zase in globoko zadihate. Pogovorite se s sopotnikom in poskrbite za sprostitev,« svetuje.
Čeprav je voznikom jasno, da se zaradi povečanega stresa, živčnosti, žalosti, skrbi in jeze (po drugi strani pa tudi zaradi pretiranega veselja) vse skupaj v hipu lahko postavi na glavo, vožnja pogosto izgubi tekmo za pozornost, še posebej ob prepiru. »Za volanom se nikakor ni dobro prepirati, saj se med prepirom poviša raven stresnih hormonov, potem pa sprejemamo hitre in odrezave odločitve. Za porabo stresnih hormonov v krvi evolucijsko potrebujemo gibanje,« pravi Kovačič in dodaja, da se je v takih situacijah najbolje ustaviti in sprehoditi.
Družina v vozilu
Marsikateri voznik se, še posebej v kakovostnem in udobnem vozilu, opremljenem s sodobnimi asistenčnimi sistemi, počuti pretirano varno. Vendar pa noben sistem aktivne varnosti ne more preprečiti napak pri vožnji z otroki. Andrej Brglez je priredil več delavnic za izboljšanje varnosti v prometu, med drugim tudi za mame, ki vozijo otroke. »Pri mami se lahko med vožnjo sproži impulziven vzgib, da bi potešila otroka v stiski, zato se ob njegovem joku obrne proti zadnji klopi, umakne pogled s ceste, s premikom telesa povzroči zasuk volana in nesreča je lahko tu,« pravi Brglez.
Seveda pa je nekaj drugega sproščen pogovor med vožnjo. »Avtomobil je nekakšno intimno okolje, v katerem smo si s sopotniki relativno blizu in imamo čas za pogovor. Pomembno pa je, da teme pogovora niso prezahtevne,« pravi Kovačič. Brglez dodaja, da kabina vozila čedalje bolj postaja priložnost za posebno interakcijo med starši in otroki: »Za marsikatero družino je prostor novega druženja in ponuja priložnost za, kot pravijo Američani, kakovostno preživljanje časa.«
Nesmiselno pa je med vožnjo sprejemati življenjsko pomembne odločitve, načrtovati zahtevne delovne naloge in reševati domače težave. »Če vam misli vseeno uhajajo k tem temam, predlagam, da ob osredotočanju na vožnjo počasi in globoko vdihnete in izdihnete. Tako spodbudite parasimpatično živčevje, ki je aktivirano, ko smo sproščeni,« pravi Kovačič.
Najzoprnejše razvade sovoznikov
 
•        nenehno menjavanje radijskih postaj, preglasno predvajanje glasbe
 
•        glasno petje
 
•        pitje alkohola, uživanje drog, kajenje
 
•        ignoriranje voznika z nenehno uporabo mobilnega telefona
 
•        pretirano govorjenje
 
•        polaganje nog na armaturno ploščo
 
•        nenehno opozarjanje voznika, kako naj vozi 
 
•        kritiziranje voznikovega vozila
Mladi vozniki in ženske za volanom
Omenimo še dve značilni težavi, ki se porajata zaradi odnosov v vozilu. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da so pri mladih voznikih, ki imajo ob sebi vrstnike, verjetnejše prometne nesreče s hudimi posledicami, saj ti vozniki pogosteje ravnajo tvegano. Tako mladi voznik denimo ne ustavi ob oranžni luči na semaforju, prej se odloči za tvegano prehitevanje drugega vozila in ne upošteva prednosti v križišču.
Drugo, zelo zoprno težavo imajo voznice, ki so zaradi načina svoje vožnje tarča kritike in slabšalnih pripomb sovoznikov, najpogosteje svojih soprogov. Andrej Brglez je na delavnici, posvečeni prav temu vprašanju, ugotovil, da marsikatera ženska zaradi tega ni želela več voziti, izgubila je rutino, čedalje težje ji je bilo spet sesti za volan, s tem pa je izgubila tudi svojo samostojnost. »Tako daleč lahko pripeljejo ‘pogovori’ med vožnjo v avtu,« pravi Brglez. »Ko smo na delavnicah to presegli, je bil to tudi zame izjemen občutek.«
Kako (se) bomo vozili?
V prihodnjih letih bodo v uporabo čedalje bolj vstopala vse bolj avtonomna vozila, v katerih bo klasična vloga voznika izginjala, zato bodo tudi odnosi med osebami v takih prevoznih sredstvih imeli povsem drugačno vlogo in dinamiko. Industrijski oblikovalci že intenzivno oblikujejo notranjosti vozil za nove dejavnosti, ki jih bo omogočala avtomatizirana vožnja, od spanja do opravljanja dela in telesne vadbe potnikov. Vendar pa klasična vozila in vozniki seveda ne bodo kar izginili. Kovačič verjame, da bo v prihodnosti trg osebnih vozil zelo pester, sam pa še vedno stavi na vozila, ki bodo potrebovala aktiven nadzor voznika. »Čeprav mi je tehnologija blizu, si bom tudi v prihodnosti želel sam upravljati svoj avtomobil.«