Kako hitro vozijo Božičkove sani?

In koliko kilometrov prevozi Božiček vsako leto, da obdari vse pridne otroke? Kaj pa mi, koliko poti opravimo med običajnimi, nekoronskimi prazniki?

Čeprav smo v dobi revolucije transporta in ponekod pakete dovažajo kar z droni, nič ne more nadomestiti Božička in njegovih sani z devetimi jelenjimi močmi. Vsako leto njega in njegova darila pričakuje okoli milijarda in 600 tisoč otrok. Dobri mož darove pod božična drevesca običajno dostavlja od desetih zvečer do šestih zjutraj, torej osem ur. In ker je na svetu 24 časovnih pasov, ima za to na voljo še dodatnih 24 ur, skupaj torej 32.

Če ima povprečno gospodinjstvo na tem planetu 2,5 otroka, mora Božiček v teh 32 urah obiskati kar 640 milijonov domov, tam parkirati, se nato spustiti skozi dimnik, odložiti darila in se po isti poti vrniti na sani. To pa pomeni kar 5600 domov (hiš, stanovanj) na sekundo!

Zgodba o Božičku pravi, da ta rdeči debelušni mož v zameno za darila v vsaki hiši dobi kozarec mleka in piškot. To pomeni, da vsako leto med obdarovanjem spije 130 milijonov litrov mleka (ti bi napolnili 50 olimpijskih bazenov) in pohrusta 40 ton piškotov. Ob 150 milijardah zaužitih kalorij torej ni niti najmanj čudno, da je tako okrogel.

Da bi obiskal vse otroke na planetu, mora Božiček prepotovati 160 milijonov kilometrov, kar je več, kot je razdalja od Zemlje do Sonca. Če domnevamo, da darila pod jelko pusti prej kot v milijoninki sekunde, mora torej potovati s hitrostjo 4.705.882 kilometrov na uro. Točno tako: 4,7 milijona kilometrov na uro!

To je sicer precej počasneje od hitrosti svetlobe, a če bi strogo upoštevali vse fizikalne zakone, bi Božička že pri nekaj tisočkrat manjši hitrosti odpihnilo s sani, ki niso ravno posebej aerodinamične oblike, da o energiji, ki bi jo devet jelenov z Rudolfom na čelu za tak podvig moralo zaužiti s hrano, niti ne govorimo. Pri hitrosti 4,7 milijona kilometrov na uro pa po fizikalnih zakonih, ki veljajo za običajne smrtnike, Božička ne bi le odpihnilo s sani, ampak bi v prijaznem dogovoru s trenjem zaradi zračnega upora skupaj z darili izpuhtel v milijoninki sekunde. Na srečo je Božiček poštni uslužbenec s čarobnimi močmi, zato se mu s fiziko kaj pretirano ni treba obremenjevati.

In naše poti?

Naša trenutna realnost je sicer precej drugačna od običajnega veselega decembra, ko tudi ljudje potujemo precej več kot navadno – od iskanja daril po trgovskih centrih pa do obiska prijateljev in družine. Prav božični čas je v običajnih razmerah med prometno najbolj obremenjenimi. Podatkov o tem, koliko prazničnih kilometrov to pomeni v Sloveniji, ni na voljo, lahko pa poskusimo s približno oceno. V Sloveniji je kakih 800 tisoč gospodinjstev, in če bi člani vsaj polovice od njih za praznike nakupovali in hodili na obiske, za kar bi v povprečju prevozili okoli 300 kilometrov na gospodinjstvo, bi to pomenilo kar 120 milijonov dodatnih kilometrov na cestah.

Kot zanimivost dodajmo številke, ki so jih lani z raziskavo pridobili v britanskem Kraljevem avtoklubu (RAC). Ugotovili so, da bodo vozniki med prazniki zaradi obiskovanja prijateljev in družine prevozili 7 milijard kilometrov, v povprečju pa vsak kar 723 kilometrov. To so seveda lanske predkoronske številke, za letos pa predvidevajo, da bo opravljenih poti in prevoženih kilometrov občutno manj. Med prazniki naj bi na Otoku vozilo le 24 odstotkov voznikov, kar je 7,9 milijona in precej manj od lanskih 17 milijonov. Kar polovica tistih, ki nameravajo voziti v prazničnem času, pa bo na poti tudi na božični večer.

Tudi na drugi strani Atlantika so prometne številke precej mogočnejše od naših: med lanskim 21. decembrom in letošnjim 1. januarjem je bilo na cestah 115,6 milijona ljudi, kar je 4,3 milijona več kot leto poprej. V Ameriški avtomobilski zvezi (AAA) za letos nimajo točnejše napovedi, računajo pa, da se bo število potnikov v cestnem prometu le stežka povzpelo prek 60 milijonov.